Search in the website:

Tomi

Tomi Perinčič

Vse se je začelo z mojo prvo kitaro oz. leta 1946, ko jo je moj nono kupil v Italiji. Njemu je baje pomagala odpreti marsikatero okno (punce v tistih časih so še padale na podoknice in take stvari), meni pa pri prvih glasbenih korakih.

V malce spremenjeni obliki in preobleki sedaj spremlja že četrto generacijo moških pri hiši,  vintage duh in zvok te kitare je prisoten ves čas. Njene in moje primorske korenine so krive za rahlo uporniško in trmasto držo, pa tudi za ljubezen do rock’n’ rolla. Tudi veliko drugih glasbenih zvrsti je  prepihalo moja ušesa in možgančke, od jazza, starega rocka, funka, ko pa sem prvič slišal Elmore Jamesa in njegov slide, se mi je zvok električne bluesovske kitare za vse čase zapisal globoko pod kožo.

V mojih rojstnih krajih sta se mi na poti do Kačonov zgodila dva čudovita benda; Soča Blues Band in Radekova Bluz banda kjer sem izživel svoje mladostniške sanje o zategovanju strun do nezavesti in nastopanju na odru.

Izkušnje so se nabirale v  sodelovanjih z Bentwood Rockers iz Montane, Putraukami iz Idrije, pa še kje…

Z leti sem v svojo zbirko kitar dodal ročni izdelek Naceta Zaletelja  in Fender Twin Reverb ojačevalec iz leta 1974 in tako podpisal dosmrtno zvestobo fenderjevemu tonu. Vse skupaj sem v zadnjem času nadgradil še z mlajšim bratom, Fenderjem Blues Juniorjem limited edition in z nekaj kitarami, ki so napol domače izdelave, pa zelo unikatne in lepo zveneče.

Ko sem se preselil na Dolenjsko, sem tudi tu iskal sorodne duše in jih na koncu našel v pisani druščini El Kachona. Prava kemija je poskrbela za neverjetno eksplozijo energije in kreativnosti.

Lahko rečem, da se sanje nadaljujejo, glasba v vseh svojih oblikah pa  se je izkazala kot najboljše zdravilo pri zadrževanju posledic EMŠA.

Kogar zanima še kaj več, pivu v dobri družbi se nikoli ne odrečem!